fizioterapija

Valeria Dahm je samostojna pisateljica na medicinskem oddelku Študirala je medicino na Tehniški univerzi v Münchnu. Zlasti zanjo je pomembno, da radovednemu bralcu omogoči vpogled v razburljivo področje medicine in hkrati ohrani vsebino.

Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Fizioterapija - prej imenovana tudi fizioterapija - se uporablja za zdravljenje in preprečevanje številnih pritožb, poškodb in bolezni. Uporabljajo se različne aktivne in pasivne tehnike in postopki. Preberite vse, kar morate vedeti o fizioterapiji: kako deluje, kdaj jo uporabiti in kakšna so tveganja.

Kaj je fizioterapija?

Fizioterapija obravnava omejitve pri gibanju in delovanju telesa in je medicinsko predpisano zdravilo. Je uporaben dodatek in včasih alternativa operacijam ali zdravilom.Fizioterapija vključuje fizioterapevtske vaje, fizikalne ukrepe, masaže in ročno limfno drenažo.

Fizioterapijo lahko izvajamo kot stacionarno (v bolnišnici, rehabilitacijskem centru itd.) Ali ambulantno (v fizioterapevtski praksi). Obstaja tudi mobilna fizioterapija. K bolniku pride fizioterapevt. To ima prednost, da lahko pacient vadi določene zaporedje gibov v svojem znanem okolju. Mobilna fizioterapija je uporabna tudi za paciente, ki jim njihova bolezen ali telesne omejitve otežujejo ali celo onemogočajo obisk ordinacije.

Posebna varianta je razširjena ambulantna fizioterapija: poleg splošne fizioterapevtske oskrbe vključuje napredno medicinsko usposabljanje, ki obnavlja bolnikovo uspešnost tako zasebno kot pri delu.

Posebna navodila ali metode fizioterapije so na primer:

Športna fizioterapija

Športna fizioterapija je namenjena predvsem negi in usposabljanju športnikov ter preprečevanju in zdravljenju športnih poškodb. Pomembne komponente vključujejo ogrevanje, raztezanje, pravilno izvajanje fizioterapije ali fizioterapevtske vaje in po potrebi zdravljenje poškodb, ki jih povzroči šport.

Fizioterapija po Bobathu (fizioterapija po Bobathu)

Bobath pomaga fizioterapiji ljudem z nevrološkimi (možganskimi in živčnimi) funkcionalnimi motnjami: bolniki trenirajo in ponavljajo določene gibalne sekvence, dokler ne nastanejo nova živčna vlakna in sinapse. Metoda se uporablja predvsem po možganski kapi ali v primeru prirojenih motenj gibanja.

Fizioterapija po Vojti (fizioterapija po Vojti)

V fizioterapiji po Vojti fizioterapevt z usmerjenim pritiskom sproži reflekse. Kombinacija več refleksov iz določenih izhodiščnih položajev bi morala aktivirati delovanje mišic.

Fizioterapija po Schrothu (fizioterapija po Schrothu)

S pomočjo fizioterapije po Schrothu poskušamo ustaviti deformacijo hrbtenice pri skoliozi s krepitvijo in raztezanjem mišic ter spodbujanjem zavestne pokončne drže.

Fizioterapija na napravi (fizioterapija na napravi)

Namen fizioterapije, ki jo podpira naprava, je izboljšati mišično moč in vzdržljivost, gibljivost in koordinacijo, zlasti pri ortopedskih težavah, s pomočjo opreme za trening in vlečnega aparata. Pogosto uporabljene naprave so na primer kolesarski ergometri, klasične naprave za vadbo moči in vlečenje kablov.

Fizioterapija CMD

CMD pomeni kraniomandibularna disfunkcija in opisuje motnjo v žvečilni funkciji, ki lahko privede do najrazličnejših simptomov, kot so glavobol, bolečine v hrbtu in čeljusti, napetost, tinitus ali škrtanje z zobmi. Najpogostejši vzrok je neusklajenost čeljusti, ki jo lahko zdravimo s posebno fizioterapijo CMD.

Dihalna terapija

Dihalna terapija se nanaša na tehnike, ki pacientu olajšajo dihanje. Predpisuje se na primer bolnikom z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Več o tem si lahko preberete v članku o dihalni terapiji.

Trening za hrbet

Trening hrbta krepi moč in prožnost hrbta ter krepi hrbtne mišice. S pomočjo različnih vaj za hrbet se lahko izognemo ali zmanjšamo slabo držo in bolečine v hrbtu. Če želite izvedeti več o tem, preberite tečaj usposabljanja.

Nazaj v šolo

V zadnji šoli se naučite, kaj ohranja vaš hrbet zdrav. Program tečaja je sestavljen iz različnih modulov, na primer poznavanja drže in gibanja, ki je prijazno do hrbta, sprostitvenih tehnik in usposabljanja za zavedanje telesa. Cilj je preprečiti ali ublažiti bolečine v hrbtu. Več o tem lahko izveste v članku Zadnja šola.

Kdaj delate fizioterapijo?

Cilje fizioterapije določa predvsem pacient in njegova klinična slika. V bistvu gre za lajšanje bolečin, spodbujanje presnove in krvnega obtoka ter izboljšanje ali ohranjanje mobilnosti, koordinacije, moči in vzdržljivosti. Poleg starosti in stanja pacienta bi morala fizioterapija upoštevati tudi vsakdanje življenjske razmere. Pomembno vlogo ima tudi potek bolezni.

Bolezni podpornih in gibalnih organov

Zlasti v ortopediji se fizioterapija uporablja za bolezni hrbtenice in okončin ter po poškodbah in operacijah. Ti vključujejo zlomljene kosti, revmo, skoliozo, hernijo diskov, pa tudi prirojene deformacije in malformacije, kot je stopala. Zdravljenje športnih poškodb lahko koristi tudi fizioterapevtskim ukrepom.

Motnje živčnega sistema

Širok spekter nevroloških bolezni uporablja možnosti zdravljenja fizioterapije. To velja na primer za paralizo, gibanje in funkcionalne motnje po poškodbah lobanje in hrbtenjače, poškodbe centralnega živčnega sistema (CNS) med porodom, paraplegične sindrome in multiplo sklerozo. S pomočjo fizioterapevtskih ukrepov se trenira interakcija med senzoričnimi in motoričnimi sposobnostmi pacienta.

Bolezni notranjih organov

Pri boleznih, kot so astma, pljučna fibroza ali cistična fibroza, lahko usposabljanje za učinkovito dihanje in posebne tehnike kašlja lajša simptome in s tem izboljša kakovost življenja. Če se krvne žile ali limfni trakti zožijo, redni trening hoje izboljša prekrvavitev in vzdržljivost, hkrati pa zmanjša bolečino. Motnje v delovanju črevesja, kot je Crohnova bolezen, je mogoče podporno zdraviti tudi s fizioterapijo.

Kaj počnete s fizioterapijo?

Fizioterapija je predpisana kot zdravilo v skladu s katalogom zdravil, podobno kot zdravilo po zdravniku. Odvisno od vrste in resnosti klinične slike se določi vrsta in število zdravljenj.

Prvi obisk pri fizioterapevtu je običajno sestavljen iz anamneze - beleženja anamneze v pogovoru - in temeljitega pregleda, med katerim se med drugim preveri moč mišic in gibljivost ter natančno lokalizira bolečina. Na podlagi informacij iz pogovora in pregleda fizioterapevt nato izdela načrt fizioterapevtske terapije in se s pacientom pogovori o posameznih ciljih.

Odvisno od načrta terapije se v rednih časovnih presledkih izvajajo aktivne, asistirane in pasivne vaje. Pri pasivnih fizioterapevtskih vajah fizioterapevt premika pacientove sklepe, ne da bi bolnik delal z mišicami. To izboljša mobilnost in spodbuja krvni obtok. Hkrati se izognemo kontrakturam in otrdelosti.

Pri pomožnih fizioterapevtskih vajah mora bolnik sam uporabiti mišično moč. Gibe pa podpira fizioterapevt ali posebne fizioterapevtske naprave. Če usposabljanje poteka v vodi, se vzgon uporablja kot pomožna sila.

Aktivne fizioterapevtske vaje izvaja bolnik brez pomoči. Popravi in ​​preveri fizioterapevt. To vključuje tudi uporovne fizioterapevtske vaje, pri katerih je treba delati proti mišični moči, opremi ali vodoodpornosti. Kolikor je mogoče, mora pacient vaje izvajati tudi doma in jih vključiti v vsakdanje življenje.

Kakšna so tveganja fizioterapije?

Če se fizioterapija izvaja pravilno, ne predstavlja skoraj nobenega tveganja. Če pa se vaje izvajajo nepravilno ali nepravilno, lahko pride do modric, vnetja ali drugih poškodb. Vaje, ki pomagajo pri usklajevanju in zdravljenju omotice, so povezane s povečanim tveganjem padca.

Kaj moram upoštevati po fizioterapiji?

Doma bi morali vaditi tudi samostojno. To pospeši proces zdravljenja.

Povečan stres na posamezne mišične skupine lahko povzroči bolečine v mišicah, vendar to ni nevarno. Izčrpanost in utrujenost sta simptoma, ki sta lahko posledica povečanega fizičnega dela. Če po fizioterapiji občutite bolečino ali poškodbe, je priporočljivo obiskati zdravnika.

Tags.:  alternativna medicina kajenje športna kondicija