Begunci: Polovica jih potrebuje psihološko pomoč

Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Trpijo zaradi posledic hude travme ali depresije: vsaj polovica beguncev v Nemčiji je resno duševno bolnih. Strokovnjaki Zvezne zbornice psihoterapevtov (BPtK) ocenjujejo, da je število akutno duševno bolnih beguncev, ki so prišli v Nemčijo v iskanju zaščite, do 80.000 ljudi. V večini primerov zdravila ne zadoščajo za lajšanje ali ozdravitev trpljenja. A le štiri odstotke bolnikov prejme psihoterapevtsko pomoč. Zbornica ocenjuje duševno zdravje prosilcev za azil kot "sramotno slabo".

»Duševna bolezen je ena najpogostejših bolezni beguncev. Praviloma nujno potrebujejo zdravljenje, «pravi predsednik BPtK dr. Dietrich Munz. Na primer, 40 do 50 odstotkov duševno bolnih beguncev je imelo posttravmatsko stresno motnjo (PTSP). "Ti ljudje so pogosto samomorilni. 40 odstotkov jih je že načrtovalo samomor ali so se celo poskušali ubiti, "je zapisano v izjavi.

Varstvo duševnega zdravja je "sramotno"

PTSP sprožijo dogodki, ki so doživljeni kot življenjsko nevarni ali katastrofalni in ljudi potopijo v globok obup. Tisti, ki zbolijo, vedno znova doživijo travmatično situacijo v obliki nočnih mor kot podobe, podobne streli, ali filmske prizore (prebliski). Ti spomini so tako močni, da zadevna oseba podoživi travmatični dogodek. "Bolniki s PTSP nujno potrebujejo psihoterapijo," pojasnjuje predsednik BPtK Munz. "Sramotno je, da ljudje s tako hudimi in bolečimi psihičnimi poškodbami skoraj nikoli ne dobijo ustrezne pomoči."

Mučenje, posilstvo, lažne usmrtitve

Najpogosteje se PTSB pojavi, ko travmo povzročijo drugi ljudje: strelno orožje in granate, lakota in žeja v priporu, fizično mučenje, električni udar in spolno ponižanje. Nekateri so bili priča usmrtitvam ali posilstvom ali pa so bili psihološko zlomljeni zaradi groženj s smrtjo in lažnih usmrtitev. Veliko otrok beguncev trpi tudi zaradi resne motnje.

Napačno razumljena potreba

BPtK zato nujno poziva k izboljšanju oskrbe duševno bolnih beguncev. Trenutno odločitev, ali se prosilcu za azil odobri psihoterapija, pogosto traja mesece. V večini primerov uradniki in zdravniki, ki niso niti usposobljeni niti se dodatno izobražujejo o duševnih boleznih, ocenijo, ali je psihoterapija potrebna ali ne. Posledica so pogoste napačne presoje: mnogi ljudje ne prepoznajo nujnosti zdravljenja, drugim se priporočajo zdravila, čeprav potrebujejo psihoterapijo. Munz ocenjuje trenutno prakso kot "skrajno neustrezno". "V prihodnje bi morali vloge za psihoterapijo preverjati le usposobljeni strokovnjaki."

Dovoljeno je tudi zdravljenje zasebnih terapevtov

Begunci lahko šele po 15 mesecih uveljavljajo ugodnosti iz zakonskega zdravstvenega zavarovanja - in s tem tudi psihoterapije. Kljub temu jih večina ne zdravi. Ker psihoterapevti, ki delajo v psihosocialnih centrih za begunce in žrtve mučenja, običajno niso prijavljeni v blagajni zdravstvenega zavarovanja. Enako velja za številne terapevte, ki vodijo zasebne prakse.

Zbornica predlaga pooblastitev teh dveh skupin terapevtov za zdravljenje in zaračunavanje zakonskih zdravstvenih zavarovanj. To bi bilo mogoče zaradi licenčne uredbe za zdravnike. Munz pojasnjuje: "Zdravljenje duševno bolnih beguncev bi se na ta način lahko hitro in nebirokratsko bistveno izboljšalo." (Prim.)

Vir: Izjava Zvezne zbornice psihoterapevtov (BPtK) od 16.09.2015

Tags.:  bolnišnica revija spi