Imipramin

Benjamin Clanner-Engelshofen je samostojni pisatelj na medicinskem oddelku Študiral je biokemijo in farmacijo v Münchnu in Cambridgeu / Bostonu (ZDA) in že zgodaj opazil, da je še posebej užival v vmesniku med medicino in znanostjo. Zato je nadaljeval študij humane medicine.

Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Zdravilna učinkovina imipramin je antidepresiv in spada v razred tricikličnih antidepresivov. To je bil prvi antidepresiv, ki je deloval zanesljivo in je bil predhodnik številnih drugih učinkovin v boju proti depresiji. Tukaj lahko preberete vse, kar morate vedeti o učinkih in uporabi imipramina, interakcijah in stranskih učinkih.

Tako deluje imipramin

V možganih živčne celice med seboj komunicirajo prek kemičnih prenašalcev (nevrotransmiterjev). Med tem procesom prenosa signala živčna celica sprosti nevrotransmiter, ki ga naslednja živčna celica zazna prek določenih priključnih točk (receptorjev). Messenger se nato ponovno vzame v prvotno celico. Obstaja več različnih snovi za prenos sporočil. Nekateri prenašajo samo vzbujevalne signale (na primer norepinefrin), drugi zaviralne (na primer GABA). Nekateri nevrotransmiterji imajo lahko tako zaviralne kot ekscitacijske učinke (na primer dopamin). Poleg teh splošnih funkcij so nekateri nevrotransmiterji povezani tudi z nekaterimi funkcijami višje ravni. Na primer, serotonin je znan tudi kot "hormon sreče".

Klinična slika depresije je zelo zapletena in jo strokovnjaki še ne razumejo v celoti. Ena od teorij za njihov nastanek je "hipoteza o pomanjkanju monoamina" (izraz monoamin pomeni snovi, ki prenašajo kemikalije): V poskusih (na primer na živalih) je mogoče opaziti, da so depresivni simptomi povezani s pomanjkanjem nekaterih nevrotransmiterjev, npr. saj lahko serotonin, norepinefrin in dopamin povežemo. To ne pomeni nujno, da je to pomanjkanje nevrotransmiterja vzrok za depresijo. Iz izkušenj pa vemo, da povečanje teh sporočilnih snovi z zdravili pogosto vodi do lajšanja duševnih bolezni.

Imipramin služi temu namenu: povečuje koncentracijo nevrotransmiterjev serotonina in noradrenalina, tako da živčnim celicam prepreči, da bi ponovno vzeli te snovi, ki prenašajo sporočila. Imipramin deluje tudi na številne druge glasilne snovi.

Imipramin in enako učinkoviti antidepresivi (antidepresivi tipa imipramina) veljajo za nevtralne pri vožnji, to pomeni, da na bolnika nimajo ne povečevalnega, ne depresivnega ali pomirjujočega učinka. V tem pogledu se razlikujejo od antidepresivov tipa desipramina (krepitev pogona; za bolnike z depresivno depresijo) in antidepresivov tipa amitriptilina (pomirjevalno depresivno; za anksiozne bolnike).

Privzem, razgradnja in izločanje imipramina

Po zaužitju imipramina se skozi črevesje absorbira v kri in takoj transportira v jetra. Velik del učinkovine (ena do tri četrtine) se tam že razgradi. Nekateri izdelki za pretvorbo so še vedno antidepresivi. Razgradljive snovi se izločajo z urinom preko ledvic. Po približno pol dneva ostane v telesu le polovica aktivne sestavine.

Kdaj se uporablja imipramin?

Zdravilna učinkovina imipramin je odobrena za:

• Zdravljenje depresije (običajno poleg psihoterapije)
• Zdravljenje nočnih grozljivk in močenja v postelji pri otrocih, starejših od pet let

Zunaj odobrenih področij uporabe ("off-label" uporaba) se učinkovina uporablja tudi proti anksioznosti in fobijam.

Uporaba pri depresiji običajno traja dlje časa, pri čemer mora zdravnik redno preverjati, ali je uporaba antidepresiva še vedno potrebna.

Tako se uporablja imipramin

Antidepresiv imipramin se jemlje kot tableta s kozarcem vode z obroki ali brez njih. Zdravljenje se običajno začne s 25 miligrami imipramina dvakrat na dan, nato pa se odmerek počasi povečuje, dokler učinek ni optimalen ("plazeči odmerek"). Običajni dnevni odmerki so med 50 in 150 miligrami imipramina (redko do 300 miligramov), ki so razdeljeni na dva dela s tremi odmerki zjutraj, popoldne in zvečer. Za prekinitev zdravljenja je treba odmerek imipramina zmanjševati, to je počasi in postopoma zmanjševati.

Kakšni so stranski učinki imipramina?

Neželeni učinki imipramina pri več kot enem od desetih bolnikov so zaspanost, tresenje, omotica, suha usta, zamašen nos, znojenje, vročinski utripi, zaprtje, nizek krvni tlak (zlasti pri vstajanju iz ležečega ali sedečega položaja), utripanje srca in povečanje telesne mase.

Pogosto so tudi utrujenost, motnje spanja, nemir, zmedenost, parestezije, glavoboli, težave z uriniranjem, palpitacije in srčne aritmije, slabost, žeja, bruhanje, izguba apetita, kožne reakcije in spolna disfunkcija.

Mnogi neželeni učinki postanejo izrazitejši na začetku zdravljenja z imipraminom in se z napredovanjem zdravljenja zmanjšajo ali izginejo.

Kaj je treba upoštevati pri jemanju imipramina?

Če jemljete druga depresivna ali pomirjevalna zdravila (zdravila proti alergijam, zdravila proti bolečinam, sredstva za epilepsijo ali psihiatrične bolezni) ali med zdravljenjem z imipraminom uživate alkohol ali zdravila, lahko to povzroči povečan depresivni učinek. To velja tudi za sočasno uporabo zdravil, ki zaviralno vplivajo na izločanje in izločanje urina (suhe oči, suha usta), na primer nekatera Parkinsonova zdravila in alergije.

Drugih antidepresivov praviloma ne smemo kombinirati z imipraminom, saj lahko to povzroči resne stranske učinke. Nekaterih zdravil za krvni tlak (klonidin, alfa-metildopa) prav tako ne smete jemati skupaj z učinkovino imipraminom.

Nekatera zdravila povečajo število jetrnih encimov, ki razgrajujejo imipramin. To lahko močno oslabi njegov učinek. Takšna zdravila so na primer uspavalne tablete (barbiturati), zdravila proti epilepsiji in hormonski kontraceptivi (na primer »tablete«). Zato mora zdravnik med uporabo takšnih zdravil in imipramina hkrati skrbno pretehtati koristi in tveganja.

Nikotin lahko zmanjša imipramin tudi.

Pri bolnikih, ki se zdravijo z antikoagulanti, je treba na začetku zdravljenja z imipraminom natančno preveriti strjevanje krvi in ​​po potrebi prilagoditi odmerek antikoagulanta.

Uporaba imipramina lahko poveča obstoječe misli o samomoru. Bolnike v nevarnosti je zato treba skrbno spremljati, zlasti v prvih nekaj tednih zdravljenja.

Nosečnice, doječe ženske in otroci, mlajši od 18 let (za uporabo razen za nočne groze in močenje v postelji) ne smejo jemati imipramina. Pri otrocih in mladostnikih ter starejših bolnikih je običajno treba izbrati manjši odmerek.

Kako do zdravila imipramin

V Nemčiji so zdravila z zdravilno učinkovino imipramin na voljo le na recept v poljubnem odmerku in velikosti pakiranja.

Kako dolgo je imipramin znan?

Antidepresiv imipramin je bil prvotno namenjen novemu nevroleptiku (učinkovina proti psihozam in blodnjam) iz farmacevtskega podjetja Geigy (zdaj Novartis). V zvezi s tem pa je bilo v kliničnih študijah ugotovljeno, da je neučinkovit. Namesto tega je psihiater Roland Kuhn leta 1957 opazil, da je imipramin primeren za zdravljenje depresije. Zdravila, ki vsebujejo to učinkovino, so bila leta 1958 uvedena kot antidepresivi.

Tags.:  alkoholne droge laboratorijske vrednosti gpp