Psihoterapija temelji na globinski psihologiji

Posodobljeno dne

Julia Dobmeier trenutno zaključuje magistrski študij klinične psihologije. Od začetka študija se je še posebej zanimala za zdravljenje in raziskovanje duševnih bolezni. Pri tem jih še posebej motivira zamisel, da prizadetim omogočijo boljšo kakovost življenja s prenosom znanja na način, ki je enostaven za razumevanje.

Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Psihoterapije, ki temeljijo na globinski psihologiji, so nadaljnji razvoj psihoanalize. Tako kot ti si tudi prizadevajo rešiti trenutne čustvene težave z obravnavanjem zakopanih konfliktov iz preteklosti. V ta namen globinski psihološki procesi uporabljajo tehnike iz klasične psihoanalize. So pa bolj ciljno naravnani in časovno omejeni. Tukaj preberite, kako delujejo psihoterapije, ki temeljijo na globinski psihologiji, in kdaj so primerne.

Kaj je psihoterapija, ki temelji na globinski psihologiji?

Izraz "psihoterapija, ki temelji na globinski psihologiji" zajema različne terapevtske metode, ki so se razvile iz psihoanalize. Tako kot sama psihoanaliza temeljijo na teorijah, ki jih je konec 19. stoletja razvil dunajski nevrolog Sigmund Freud. Nezavedno ima pri tem osrednjo vlogo.

Pristop temelji na predpostavki, da so potlačeni konflikti iz otroštva v osnovi trenutnih težav. Notranji konflikti se lahko pojavijo, na primer, ko starši preveč zaščitijo svojega otroka. Otrok potem ne more živeti svoje potrebe po neodvisnosti. Konflikt med nasprotujočimi si potrebami po neodvisnosti na eni strani ter varnostjo in navezanostjo na drugi je zatrt iz zavesti.

V poznejšem življenju lahko zadevna oseba ponovi ta vzorec odnosa, tako da postane odvisna od partnerja. Najpozneje z ločitvijo lahko nastanejo resne težave. Terapija omogoča, da so takšni konflikti vidni in se z njimi spopadamo.

V nasprotju s psihoanalizo je psihoterapija, ki temelji na globinski psihologiji, časovno omejena. Zato se terapevt osredotoča na glavne konflikte, ki bremenijo pacienta. Tudi ko se raziskujejo konflikti v otroštvu, se vedno znova osredotočimo na tukaj in zdaj. Glede na motnjo terapevt uporablja posebne tehnike.

Druga razlika od klasične psihoanalize: pri globoki psihološki psihoterapiji pacient med sejo ne leži na kavču, ampak sedi nasproti terapevta.

Kdaj izvajate psihoterapijo, ki temelji na globinski psihologiji?

Psihoterapija, ki temelji na globinski psihologiji, se uporablja za številne duševne motnje - od anksioznih motenj do depresije in osebnostnih motenj. Na voljo je ambulantno in stacionarno ter individualno ali skupinsko.

Pomemben predpogoj za psihoterapijo, ki temelji na globinski psihologiji, je, da je bolnik pripravljen delati na svoji osebnosti in prepoznati konflikte za simptomi. Poudarek je vedno na bolnikovi preteklosti.

Konkretnih navodil ali predlogov za ukrepanje terapevta ni. Če si bolnik tega želi, je zanj morda bolj primerna vedenjska terapija.

Vedenjska terapija

Kako deluje vedenjska terapija in za koga je primerna, lahko preberete v članku Vedenjska terapija.

Kaj počnete s psihoterapijo, ki temelji na globinski psihologiji?

Kot pred vsako terapijo mora tudi terapevt najprej postaviti diagnozo. V ta namen terapevt sprašuje o simptomih, pomembnih odnosih v bolnikovem življenju in oblikovalnih izkušnjah v njegovem življenju. Cilj je odkriti možne sprožilce težav. Ključni namigi zagotavljajo informacije o tem, kdaj so se simptomi začeli in v kakšnih razmerah se poslabšajo.

Prepoznavanje konfliktov

V začetni fazi gre tudi za razrešitev osrednjega konflikta. V zvezi s tem konfliktom se določijo cilji, ki bi jih bolnik pri terapiji želel doseči. Eden od ciljev je na primer lahko večja neodvisnost.

Terapevt dobi skozi bolnikove zgodbe vtis, kako se je bolnik obnašal v drugih odnosih, na primer s starši, prijatelji ali življenjskim partnerjem. Možno je, da je mogoče ugotoviti ponavljajoče se vzorce vedenja, ki jih terapevt nato odraža na pacientu. Ponuja tudi interpretacije, kaj to vedenje ali določeni občutki pomenijo in katere nezavedne želje bi se lahko skrile za tem.

Med terapijo terapevt razkrije tudi notranje konflikte, ki se jih bolnik prej ni zavedal. Takoj, ko pacient prepozna problematično vedenje in miselne vzorce, je priložnost za spremembo.

Odnos med terapevtom in bolnikom

Druga pomembna tema terapije je odnos med pacientom in terapevtom. Terapevt uporablja to interakcijo kot ogledalo za to, kako bolnik komunicira z drugimi ljudmi. Na primer, če se bolnik do terapevta obnaša zelo zaskrbljeno, potem terapevt obravnava to strahospoštovanje: Zakaj se pacient obnaša zaskrbljeno? Kako je prišlo do tega strahu pred drugimi ljudmi?

Slišala čustva

V psihoterapiji, ki temelji na globinski psihologiji, se na splošno veliko prostora daje občutkom. Pacient se nauči prepoznati in poimenovati vsa svoja čustva - pozitivna in negativna. Nekateri občutki in misli so lahko za zadevno osebo neprijetni ali neprijetni. Če se bolnik poskuša temu izogniti z manjkajočimi sejami ali z odpravljanjem težav, bo terapevt raziskal pomen izogibanja.

Pred koncem terapije terapevt čustveno pripravi pacienta na čas zatem. Občutke strahu ali jeze, ki se lahko pojavijo ob ločitvi, obravnavamo v terapiji.

Imaginativna psihoterapija Katathym

Izraz psihoterapija, ki temelji na globinski psihologiji, vključuje različne terapevtske pristope, ki so se razvili iz psihoanalize. To vključuje tudi katathym-imaginativno psihoterapijo. Pri tej obliki terapije terapevt dela s podobami in simboli. Ti lahko pri bolniku sprožijo občutke in misli, ki odražajo notranje konflikte. V različnih fazah terapevt poskuša prodreti vse globlje v nezavedno.

Terapevt pacientu pokaže na primer slike potoka ali gore. Psihološke težave se kažejo, na primer, ko ima bolnik v mislih težave z vzponom na goro, ali ko potok povzroči poplavo v njegovih mislih. Z razlago teh tako imenovanih sanj lahko terapevt naredi pacientu nezavedne procese. Ta terapija je zato primerna tudi za ljudi, ki svoje težave težko opišejo z besedami.

Katatimsko-domišljijska psihoterapija je primerna za ljudi, ki težave težko opišejo z besedami. To je tudi možnost za zelo racionalizirane, čustveno blokirane paciente. Priporočljivo je za večino duševnih motenj, zlasti za depresijo in anksiozne motnje. Pri akutni psihozi ali akutni hudi depresivni fazi pa je zaželeno psihiatrično zdravljenje.

Fokalna terapija

Druga posebna oblika psihoterapije, ki temelji na globinski psihologiji, je osrednja terapija. Za to je značilno posebno kratko trajanje od deset do 30 sej. Fokalna terapija je še posebej primerna, če ima bolnik osrednji konflikt, na katerem bi rad delal.

Terapevt z bolnikom na akutni težavi sodeluje zelo ciljno. Iz teh izkušenj bi se moral bolnik v prihodnosti samostojno spopadati z drugimi konflikti.

Zaradi nekaj sej je osrednja terapija intenzivna in čustveno zahtevna. Zato je pomembno, da je pacient zelo motiviran in pripravljen razmišljati o sebi samokritično zunaj sej.

Trajanje psihoterapije, ki temelji na globinski psihologiji

Poglobljena psihološka terapija lahko traja od nekaj mesecev do dveh let. Srečanja običajno potekajo enkrat ali dvakrat na teden.

Kakšna so tveganja psihoterapije, ki temelji na globinski psihologiji?

Terapije, ki trajajo dlje časa, vedno vključujejo tveganje, da bo pacient razvil določeno čustveno odvisnost od terapevta. To tveganje torej obstaja tudi pri psihoterapiji, ki temelji na globinski psihologiji. Če se po dolgem obdobju konča, nekateri bolniki padejo v globoko luknjo in se počutijo izgubljene. Vendar se izkušeni terapevti zavedajo te težave. Večkrat obravnavate temo in pripravite pacienta na čas po terapiji pred zadnjo sejo.

Bolniki, ki gredo v globoko psihološko psihoterapijo, običajno to počnejo zaradi psihološkega stresa. To želijo premagati, hkrati pa se nekateri bojijo sprememb, ki gredo z roko v roki s psihoterapijo, ki temelji na globinski psihologiji. Pri tem se osvetlijo tudi skrite strani osebnosti.

Pri terapiji večina bolnikov v sebi odkrije prej neznane občutke in misli.To spremeni njihovo držo in vedenje. To ni samo izziv za samega pacienta, ampak tudi za tiste okoli njega. Če se na primer prej sramežljiva oseba zaradi terapije nenadoma pokaže samozavestno, se lahko drugi ljudje odzovejo razdraženi.

Kaj moram upoštevati po globoki psihološki psihoterapiji?

V psihoterapiji, ki temelji na globinski psihologiji, se bolnik intenzivno ukvarja s svojimi občutki, mislimi in spomini na otroštvo. Terapevtske seje so učinkovitejše, če si bolnik vzame čas za obdelavo tega, o čemer se je kasneje razpravljalo.

V psihoterapiji, ki temelji na globinski psihologiji, je pomembno biti pozoren tudi na to, kakšne občutke je sprožila terapevtska seja. Koristno je, če si jih bolnik zapisuje, da se o njih pogovori s terapevtom na naslednji seji.

Če bližajoči se konec terapije vzbuja strahove in skrbi, bi morali biti bolniki glede tega odprti do terapevta. O nekaterih temah bo morda treba znova razpravljati. Včasih je smiselno podaljšati terapijo.

Tags.:  najstnik zobozdravstveno oskrbo fitnes