Pretres možganov: ali lahko boli?

Christiane Fux je v Hamburgu študirala novinarstvo in psihologijo. Izkušeni medicinski urednik od leta 2001 piše revijske članke, novice in dejstva o vseh možnih zdravstvenih temah. Christiane Fux je poleg svojega dela za aktivna tudi v prozi. Njen prvi kriminalni roman je bil objavljen leta 2012, poleg tega pa piše, oblikuje in objavlja svoje kriminalne igre.

Več objav avtorja Christiane Fux Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Pretresi so pogosti v otroštvu. Doslej je bil mladim bolnikom predpisan predvsem počitek. Zdi se, da vadba celo spodbuja okrevanje.

Raziskovalci pod vodstvom Anne M. Grool iz otroške bolnišnice v vzhodnem Ontariju v Ottawi so intervjuvali približno 3000 otrok in mladostnikov, starih od pet do 17 let, ki so doživeli pretres možganov, ali njihovih staršev. Upoštevali so le manj hude primere, v katerih bolnikom ni bilo treba sprejeti v bolnišnico.

Sedem in 28 dni po nesreči so znanstveniki po telefonu vprašali, ali so simptomi značilni in so lahko povezani s pretresom možganov. Ti vključujejo glavobol, omotico, slabost, razdražljivost, nenavadno utrujenost ali neravnovesje.

Vprašali so tudi, v kolikšni meri so bili bolniki telesno aktivni v prvem tednu po nesreči. Spekter se je gibal od »brez dejavnosti« do »lahkih telesnih dejavnosti«, kot je na primer sprehod, do udeležbe na športnih tekmovanjih.

70 odstotkov zgodaj telesno aktivnih

Kljub zdravniškemu priporočilu, naj si olajšajo po pretresu, je bilo 70 odstotkov bolnikov v prvem tednu po nesreči telesno aktivnih.

In to se zdi celo koristno: le 30 odstotkov jih je po pretresu štiri tedne pozneje še trpelo zaradi treh ali več simptomov. Od otrok in mladostnikov, ki so si prizanesli, jih je bilo 70 odstotkov. Bolje so bili tisti bolniki, ki so se že v prvem tednu v celoti ukvarjali s športom. Po štirih tednih jih je le 18 odstotkov trpelo zaradi treh ali več bolezni.

To je tudi prednost za zahtevnejše tečaje

Raziskovalci so lahko izključili, da je rezultat posledica dejstva, da so bili zlasti otroci, ki so si od nesreče od začetka hitreje opomogli, že zgodaj telesno aktivni. Ker so tudi tisti iz skupine otrok, ki so sedem dni po nesreči še vedno imeli vsaj tri simptome, tisti, ki so se kljub pritožbam premaknili, pozneje bolje okrevali.

Ker pa gre za opazovalno študijo, še vedno ni končnih dokazov, da vadba dejansko spodbuja okrevanje po pretresih možganov. Informativno vrednost študije omejuje tudi dejstvo, da podatki o ravni aktivnosti temeljijo le na izjavah bolnikov ali njihovih staršev in niso bili zbrani objektivno.

Boljši pretok krvi, hitrejše okrevanje?

"Telesna aktivnost je učinkovit način za izboljšanje kognitivnih funkcij in zdravja možganov," pišejo raziskovalci. Eden od možnih mehanizmov, s katerimi bi lahko vadba spodbudila okrevanje po pretresu, je izboljšan pretok krvi v možganih.

Postopno obnavljanje telesne dejavnosti bi se zato moralo zgoditi čim prej po pretresu možganov, pišejo znanstveniki. Bolje se je izogibati le dejanjem, ki predstavljajo povečano tveganje za ponovni šok lobanje.

Vir: Anne M. Grool et al.: Povezava med zgodnjo udeležbo v telesni dejavnosti po akutnem pretresu in trajnimi postkonkusivnimi simptomi pri otrocih in mladostnikih, 20. JAMA 2016

Tags.:  paraziti laboratorijske vrednosti oči