Glasbena terapija

Posodobljeno dne

Julia Dobmeier trenutno zaključuje magistrski študij klinične psihologije. Od začetka študija se je še posebej zanimala za zdravljenje in raziskovanje duševnih bolezni. Pri tem jih še posebej motivira zamisel, da prizadetim omogočijo boljšo kakovost življenja s prenosom znanja na način, ki je enostaven za razumevanje.

Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Glasbena terapija je psihoterapevtska metoda, pri kateri se z glasbo obnavlja ali vzdržuje zdravje telesa in psihe. Brez besed lahko glasba omogoči neposreden dostop do globokih občutkov in dolgo pozabljenih spominov. Zaradi tega so močno terapevtsko orodje. Glasbena terapija je pogosto na voljo v klinikah kot del terapevtskega koncepta. Tukaj preberite, kaj storiti v okviru glasbene terapije.

Kaj je glasbena terapija?

Glasba igra pomembno vlogo v življenju ljudi. Še pred rojstvom zaznavamo glasove in zvoke v materinem trebuhu. Nekatere melodije nas osrečujejo in razveseljujejo, druge ustvarjajo žalost.

Nevrologi so lahko s slikarskimi tehnikami pokazali, da ima glasba vpliv na našo strukturo možganov. Glasba ustvarja dostop do našega notranjega sveta. To omogoča, da globoko skriti občutki pridejo na površje.

Naši predniki so že vedeli, da ima glasba tudi zdravilni učinek. Že v starih časih so z glasbo zdravili bolnike. Danes je glasbena terapija ponujena kot terapevtska podpora v klinikah ali ambulantah. Glasbena terapija lahko poteka tako v individualnem okolju kot v skupini.

Izraz "glasbeni terapevt" ni pravno zaščiten. V ambulantah naj bodo bolniki zato pozorni na to, kakšno usposabljanje je opravil glasbeni terapevt. Za uspešno zdravljenje duševnih motenj je potrebno dobro terapevtsko znanje. Odvisno od osredotočenosti usposabljanja terapevta glasbena terapija med drugim temelji na globinski psihologiji, vedenjski terapiji, medicinskih ali nevroloških načelih.

Kdaj se lotite glasbene terapije?

Nikomur, ki se želi ukvarjati z glasbeno terapijo, ni treba imeti glasbenih veščin. Glasbena terapija je primerna za ljudi vseh starosti. Uspešno se uporablja pri duševnih motnjah, kot so depresija ali anksiozne motnje, pa tudi pri ljudeh z demenco, avtizmom ali telesnimi boleznimi.

Prednost glasbene terapije je, da sprva deluje brez govora. To pomeni, da lahko tudi ljudje, ki težko govorijo ali razumejo jezik, uporabijo glasbo za vzpostavitev stika s terapevtom.

Kljub temu obstajajo ljudje, ki jim glasba težko dostopa. Zato je smiselno tovrstno terapijo najprej preizkusiti v poskusni seji. Glasbena terapija je neprimerna, če jo bolnik zavrne. Tudi če je bolnik po slabi izkušnji še vedno v akutnem travmatičnem stanju, je lahko glasbena terapija problematična, saj lahko okrepi negativne občutke. Pri bolnikih z migrenami ali tinitusom je treba paziti, da glasbe ne dojemajo kot dodatno breme.

Kaj počnete z glasbeno terapijo?

V glasbeni terapiji ločimo med receptivno in aktivno glasbeno terapijo. Pri receptivni glasbeni terapiji terapevt bolniku predvaja glasbo in pusti, da toni vplivajo nanj.

Pri aktivni glasbeni terapiji pacient sam ustvarja zvoke in sme preizkusiti različne instrumente. Ne gre pa za to, da se bolnik uči glasbila ali se izobražuje. Cilj je, da prizadeta oseba vzpostavi povezavo s svojimi občutki in razvije svojo ustvarjalnost.

Poleg tega je s pomočjo glasbene terapije mogoče okrepiti sposobnost izražanja, povečati koncentracijo ali pa se lahko loti pacientovega zaznavanja telesa in samozavesti. Pri starejših ali pri bolnikih z demenco lahko znane pesmi obudijo spomine. Pri skupinski glasbeni terapiji lahko skupna improvizacija ustvari močan občutek pripadnosti in varnosti.

Glasba poganja notranje procese. Katere občutke sproža glasba in katere misli ustvarja, se od posameznika do človeka zelo razlikujejo. Glasbeni terapevt deluje z različnimi instrumenti in glasbenimi slogi, odvisno od bolnika.

Pomemben del glasbene terapije je pogovor. Pacient se z glasbenim terapevtom pogovori o tem, kaj je doživel med poslušanjem glasbe. Med glasbeno terapijo se lahko pojavijo tudi neprijetni občutki in boleči spomini. Te se obravnavajo v pogovoru. Sprememba občutkov in misli se lahko zgodi, ko bolnik preizkusi nove tone in zvoke ter jim dovoli, da delajo na njem.

Velika prednost glasbene terapije je, da ponuja široko paleto izraznih možnosti. Uporabljajo se glasbena glasbila, ki jih je enostavno igrati. Bobni, klavir, kitara, ksilofon in številni drugi instrumenti, pa tudi lasten glas, pacientu omogočajo ustvarjanje različnih ritmov in zvokov. Nekateri glasbeni terapevti snemajo, kaj se predvaja, tako da lahko bolnik ponovno posluša njihove melodije in razmišlja o njih.

Kakšna so tveganja glasbene terapije?

Glasba lahko prinese na površje občutke, ki so bili dolgo in globoko skriti. Ko so ljudje doživeli travmatične izkušnje, se lahko znova pojavijo tudi občutki zaradi travme. Brez terapevtske podpore ima lahko takšna ponovna travmatizacija negativne posledice za pacienta.

Takoj, ko se pojavijo močni strahovi ali drugi neprijetni občutki, se mora bolnik o njih pogovoriti s svojim glasbenim terapevtom. Terapevt lahko nato sprejme potrebne ukrepe za stabilizacijo pacienta.

Kaj moram upoštevati po glasbeni terapiji?

Po seji glasbene terapije si vzemite čas in pustite, da glasba deluje. V sebi začutite, katera čustva so prisotna, in si privoščite počitek, da jih obdelate.

Glasbeni terapevt bo na naslednji seji vprašal, kako ste se počutili po terapiji. Kratko poslabšanje sprva ni redkost, saj so občutki lahko ogromni. Če se počutite pod stresom ali preobremenjeni, o tem obvestite glasbenega terapevta.

Proti koncu terapije se glasbeni terapevt in pacient odločita, ali bosta terapijo podaljšali ali ne. Relapsi niso redki pri duševnih motnjah. Zato se ne bojte znova poiskati pomoči, če se po končani glasbeni terapiji ne počutite dobro.

Tags.:  simptomi preprečevanje moško zdravje