anestezijo

Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Anestezija je metoda ustvarjanja umetnega spanja. Imenuje se tudi splošna anestezija. Splošna anestezija vodi do izgube zaznavanja bolečine in izgube zavesti. Omogoča velike operacije in preglede. V pogovornem jeziku pa se regionalne oblike anestezije občasno imenujejo z besedo anestezija. Preberite, kako se uporabljajo različne oblike anestezije in kakšna tveganja pomenijo!

Kaj je anestezija?

S pomočjo anestezije lahko bolnike uspavamo. V ta namen odgovorni specialist (anesteziolog) uporablja različna zdravila in / ali mešanice plinov.

Anestezija omogoča operacije in nekatere preglede, ki bi bili sicer mogoči le ob hudi bolečini. Obstajajo različni postopki, ki se med drugim razlikujejo glede na anestetične stranske učinke in področja uporabe.

Inhalacijska anestezija

V primeru inhalacijske anestezije anestezijo povzroči vdihavanje plinastih zdravil, na primer sevoflurana, izoflurana ali dušikovega oksida. Ti tako imenovani hlapni anestetiki po eni strani izklopijo zavest, hkrati pa zmanjšajo občutek bolečine.

Inhalacijska anestezija je najstarejša oblika anestezije in jo zdaj večinoma kombiniramo z drugimi metodami. Pri otrocih se občasno uporablja samo inhalacijska anestezija.

Totalna intravenska anestezija (TIA)

Med tem anestetičnim postopkom zdravnik v veno injicira vse potrebne anestetike. Od tam najprej pridejo do srca in nato v celoten krvni obtok.

Uravnotežena anestezija

Uravnotežena anestezija združuje dva omenjena postopka. Na začetku anestezije bolnik običajno prejme intravensko zdravilo, med operacijo pa vdihne tudi anestetične pline. To zmanjšuje številne stranske učinke anestezije in porabo močnih lajšalcev bolečin.

Dodatne informacije: lokalna anestezija

Pri nekaterih operacijah zadostuje, če je na določenem območju izključen le občutek bolečine. Več o tem pod lokalno anestezijo.

Dodatne informacije: Spinalna anestezija

V posebni obliki lokalne anestezije se anestetik injicira v hrbtenični kanal. Več o tem lahko izveste v besedilu Spinalna anestezija.

Dodatne informacije: epiduralna anestezija (PDA)

Obstaja še en način, da izklopite občutek bolečine blizu hrbtenjače. Vse o tem preberite v članku epiduralna anestezija.

Kdaj se izvede anestezija?

Anestezijo vedno uporabljamo, kadar je potrebno preprečiti bolečino in stres pri pacientu. Glede na resnost posega lahko zdravnik prilagodi intenzivnost anestezije.

Operacije

Najpogostejši razlog za anestezijo je operacija. Številni posegi, na primer na trebušne organe, so možni le na ta način. Zmanjšana ozaveščenost zmanjšuje tudi bolnikov stres in spodbuja okrevanje po operaciji. Anestetik daje kirurgu tudi najboljše možne delovne pogoje, ker se bolnik ne premika. To je na primer zelo pomembno za operacijo možganov ali krvnih žil.

Preiskave

Nekateri postopki pregleda zahtevajo tudi anestezijo. Na primer, med bronhoskopijo s togo cevjo skozi sapnik bi bolnik občutil hude bolečine in kašelj, če ne bi bil anesteziran. Toda tudi dojenčki, ki morajo opraviti slikanje z magnetno resonanco, pogosto dobijo anestezijo, da lahko mirno ležijo. V nasprotnem primeru bi bile posnete slike zamegljene in neuporabne.

Za take preglede običajno zadostuje kratek anestetik. V nasprotju z anestezijo med operacijami dajete le uspavalno tableto v majhnem odmerku.

Nujna medicina

Če bolnik ne more samostojno dihati, na primer po zastoju srca, hudi nesreči ali alergijski reakciji, ga je treba umetno prezračiti. Po eni strani anestezija olajša varno izvajanje ventilacije, po drugi strani pa olajša bolečino, ki jo nezavestni bolniki še vedno čutijo.

Kaj počnete z anestezijo?

Za anestezijo anesteziolog uporablja mešanice plina in zraka ter različna zdravila. Te lahko razdelimo v tri skupine.

• Hipnotiki (uspavalne tablete) izključujejo zavest. En primer je propofol.
• Analgetiki (lajšalci bolečin) zavirajo občutek bolečine. Za anestezijo se dajejo močni analgetiki iz skupine opioidov.
• Mišični relaksanti sproščajo mišice in onemogočajo gibanje bolnika. Glede na aplikacijo jih ni treba uporabiti za vsak anestetik.

Nekateri hipnotiki imajo lahko, odvisno od učinkovine in odmerka, delno zatiranje bolečin in sprostitev mišic.

Izobraževanje o anesteziji

Pred načrtovano anestezijo anesteziolog v podrobni razpravi bolnika obvesti o predvidenem posegu. Sprašuje tudi o prejšnjih boleznih in se sprašuje o zdravilih, ki jih redno jemlje. Na ta način zdravnik oceni tveganje anestezije in izbere ustrezno zdravilo. Če je zelo nemiren in se boji anestezije, daje tudi pomirjevalo, da se lahko bolnik sprosti.

Uvod v anestezijo

Pred uvedbo anestezije bolnik nekaj minut vdihuje čisti kisik. Tako nastane zaloga kisika v krvi za kasnejšo vstavitev prezračevalne cevi (intubacija). Hkrati zdravnik vnese pacientovo veno, na primer v roko, iglo, skozi katero lahko injicira zdravilo. Močnemu protibolečinskemu zdravilu sledi tableta za spanje v velikih odmerkih, zaradi katere pacient v nekaj sekundah izgubi zavest in sam preneha dihati.

Anesteziolog nato nadaljuje z ventilacijo s tesno masko za obraz in vrečko za oživljanje. Če to deluje brez težav, si injicira zdravilo za sprostitev mišic. Takoj ko začne delovati, lahko v sapnik vstavi prezračevalno cev (cev), skozi katero bolnika odslej prezračuje stroj.

Med daljšimi operacijami se bolnik ogreva z ventilatorskim grelcem, sicer bi se telo hitro ohladilo. Nadzorni monitor stalno prikazuje tudi pomembne vitalne funkcije, kot so krvni tlak, utrip, srčna aktivnost in hitrost dihanja. Na ta način lahko anesteziolog hitro ugotovi možne anestetične zaplete.

Hitra indukcija zaporedja

Posebna oblika indukcije anestezije je tako imenovana hitra zaporedna indukcija (RSI). Tu se anestetično zdravilo daje hitro zaporedoma, medtem pa prezračevanje maske ni potrebno. Uporablja se predvsem pri bolnikih, ki se niso postili, nosečnicah in bolnikih z nekaterimi boleznimi prebavil in preprečuje, da bi se želodčna vsebina vrnila nazaj v sapnik.

Nadaljevanje anestezije in preusmeritev

S pomočjo avtomatiziranih brizgalnih črpalk ali anestetičnih uparjalnikov plina bolnik do konca operacije ali pregleda prejme zdravila, ki jih potrebuje za globok spanec in odsotnost bolečin. Anesteziolog stalno spremlja srčno -žilno aktivnost. Ko je treba anestezijo ustaviti, ustavi pretok anestetičnih plinov in zdravil ter počaka, da se bolnik zbudi. Nato potegne cevko iz sapnika in iz grla sesa slino. Tako lahko bolnik spet samostojno diha.

Po operaciji je bolnik pod nadzorom v sobi za okrevanje. Tam je vedno na voljo zdravnik, ki po potrebi predpiše zdravila proti bolečinam in oceni bolnikove vitalne funkcije.

Kakšna so tveganja anestezije?

Splošna anestezija nosi tveganje za številne stranske učinke. Anestetična zdravila lahko med drugim povzročijo nenadne padce krvnega tlaka ali srčne aritmije. Anesteziolog nato to zdravi z zdravili, ki podpirajo obtočni sistem. Vsa uporabljena zdravila lahko povzročijo tudi hude alergijske reakcije.

Težave s prezračevanjem

Če se med uvajanjem anestezije izkaže, da bolnika ni mogoče prezračevati skozi cev, mora zdravnik v najslabšem primeru opraviti traheotomijo. Druga nevarnost je, da vsebina želodca teče nazaj v sapnik in pljuča. Kisli želodčni sok lahko povzroči hudo pljučnico. Posebno ogroženi so bolniki, ki se niso streznili kot del hitrega zaporedja.

Možen zaplet je poškodba zoba, saj zdravnik s posebnim instrumentom (laringoskopom) vstavi cev v sapnik. Zato se pred operacijo odstranijo zobne proteze. Cev sama lahko povzroči tudi poškodbe glasilk (glasilk).

Maligna hipertermija

Maligna hipertermija je strašna mišična bolezen, ki se lahko med anestezijo pojavi zelo nenadoma. Celotna muskulatura je trajno napeta, tako da se telo segreje na življenjsko nevaren način. Poleg genetskih dejavnikov in nekaterih anestetičnih plinov je možen sprožilec mišično relaksantnega sukcinilholina.

V nasprotju z anestetičnimi plini izključno intravenska anestezija ni sprožilec maligne hipertermije, zato jo imenujemo tudi anestezija brez sprožilca.

Budnost med anestezijo

Zdravniki govorijo o intraoperativnem budnosti, ko se bolnik med anestezijo nenadoma zbudi ali se pozneje spomni podrobnosti operacije. Razlogi za to so prenizke uspavalne tablete. Bolniki redko čutijo telesno bolečino, vendar so izkušnje v fazi prebujanja močno obremenile psiho.

Posledice anestezije

Anestetični stranski učinki se lahko pojavijo tudi po operaciji. Tej vključujejo:

• Bruhanje in slabost po anesteziji (pooperativna navzea in bruhanje = PONV)
• Tresenje zaradi hipotermije
• zmedenost

Bruhanje in slabost sta pogosta stranska učinka. Med dejavniki tveganja so anestetična zdravila, zlasti anestetični plini in dolg čas delovanja. Vendar pa lahko z dajanjem določenih zdravil pred anestezijo pogosto preprečite poznejšo slabost.

Poškodbe pri shranjevanju

Ker se bolnik ne more premikati in so mišice popolnoma ohlapne, se včasih zgodi, da se živci poškodujejo, ko ležijo na operacijski mizi. Še posebej pogosto so prizadete roke in spodnji del nog. Posledice segajo od mravljinčenja do motenj toplotnega občutka do popolne paralize. Zato se poskušamo izogniti tlačnim točkam z ustreznim blaženjem pacienta med pozicioniranjem.

Na kaj moram biti pozoren po anesteziji?

Normalno je, da se po anesteziji še vedno počutite nekoliko zmedeni in zaspani. Če pa imate v rokah bolečino, slabost in nelagodje ali če ste hripavi dlje časa, morate to povedati zdravniku. Po posvetovanju z njim lahko ponovno popijete tudi nekaj požirkov vode. Kdaj točno, je odvisno od vrste postopka.

Če ste med anestezijo razvili maligno hipertermijo, vam bo anesteziolog izdal osebno izkaznico.To morate vedno nositi s seboj, da lahko anesteziologi med kasnejšo operacijo izberejo pravi anestetik za vas.

Tags.:  gpp prva pomoč porod med nosečnostjo