Ščetkanje poškoduje pljuča
Christiane Fux je v Hamburgu študirala novinarstvo in psihologijo. Izkušeni medicinski urednik od leta 2001 piše revijske članke, novice in dejstva o vseh možnih zdravstvenih temah. Christiane Fux je poleg svojega dela za aktivna tudi v prozi. Njen prvi kriminalni roman je bil objavljen leta 2012, poleg tega pa piše, oblikuje in objavlja svoje kriminalne igre.
Več objav avtorja Christiane Fux Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.Čistilna sredstva pogosto vsebujejo agresivne snovi. Kar pa raztopi vodni kamen in mastno umazanijo, pa tudi ni dobro za pljučno tkivo. Tisti, ki redno čistijo, imajo po letih marljivega čiščenja bistveno slabše delovanje pljuč kot tisti, ki ne marajo čiščenja. Toda to velja predvsem za spol, ki opravlja večino čistilnih del: ženske.
Poslabšanje pljučne funkcije je primerljivo s tistim pri ljudeh, ki vsak dan pokadijo zavojček cigaret, pišejo raziskovalci, ki sodelujejo s Cecilie Svanes z univerze v Bergnu.
Že dolgo je znano, da na primer čistilni spreji povečajo tveganje za nastanek astme in sprožijo napade dihalne stiske pri ljudeh s pljučnimi boleznimi. Kaj pa čistilna sredstva, ki jih vnesete v vodo za brisanje?
Majhne škode se seštevajo
»Takšne kemikalije lahko povzročijo tudi manjše poškodbe dihalnih poti, dan za dnem in leto za letom. Dolgoročno bi to lahko pospešilo starostno znižanje pljučne funkcije, «pravi direktorica študije Cecilie Svanes.
V okviru svoje "študije o zdravju dihal" so raziskovalci v obdobju 20 let spremljali 6.230 ljudi. Udeleženci so bili na začetku študije stari 34 let. 85 odstotkov žensk redno, zasebno ali poklicno čisti. Moških je bilo bistveno manj, in sicer 55 odstotkov.
Pljučni test kaže vse manjše delovanje pljuč
Udeleženci so redno opravili dva testa pljučne funkcije: po eni strani so raziskovalci izmerili kapaciteto pljuč za eno sekundo, FEV1 (volumen izdiha v eni sekundi). Ta meri največjo količino zraka, ki jo lahko oseba izdihne v eni sekundi.
To se je zmanjšalo za dodatnih 3,6 mililitrov letno za ženske, ki čistijo doma, v primerjavi z ženskami, ki niso čistile. Ženske, ki so delale kot čistilke, so letno izgubile 3,9 mililitra izdihane količine.
FVC (Forced Vital Capacity) meri največjo količino zraka, ki jo lahko oseba izdihne po vdihu. To se je letno zmanjšalo za 4,3 mililitra več za ženske, ki čistijo doma, kot za ženske, ki niso čistile. Za čistilno osebje celo za 7,1 mililitra.
Detergenti dražijo pljuča
Vendar pa raziskovalci niso našli dokazov, da čistila - na primer kajenje - povečajo tveganje za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).
Raziskovalci so bili sprva presenečeni nad stopnjo izgube pljučne funkcije. "Če pa si predstavljate, da vdihujete majhne delce, ki so dejansko tam, da očistite tla, to na koncu ni tako presenetljivo," pravi avtor študije Oistein Svenes. Torej niso samo izdelki za pršenje nevarni, ampak tudi drugi dražilni detergenti.
Poškodbe sluznice
Avtorji sumijo, da večina čistilnih kemikalij najprej poškoduje sluznico dihalnih poti. Dolgoročno bi to lahko trajno spremenilo dihalne poti. Tudi če to v večji meri velja za čistilna sredstva za brizganje, lahko tudi kemikalije za čiščenje, kot so čistila za tla, ki niso razpršena, poškodujejo tudi pljuča. Ker prehajajo tudi v zrak, ki ga dihamo.
Čistilcem ni prizaneseno
Zanimivo je, da znanstveniki pri moških pri čiščenju niso mogli ugotoviti večjega zmanjšanja pljučne funkcije. Sumijo, da se moška pljuča na splošno bolje spopadajo z onesnaževali kot ženska. To velja tudi na primer za tobačni dim.
"Zelo verjetno je, da bodo kemikalije za čiščenje povzročile dolgotrajno poškodbo pljuč," pravi Oistein Svanes. "Praktično znanje, ki mu ga lahko vzamete: čim bolj se izogibajte čiščenju kemikalij!" To pa je vseeno večinoma odveč, saj lahko krpe iz mikrovlaken in vodo prav tako očistite.
Informativno vrednost študije pa zmanjšujeta dva dejavnika: po eni strani zelo malo žensk sploh ne čisti (15 odstotkov). Po drugi strani pa bistveno manj moških čisti kot žensk.
Posledice slabega delovanja pljuč
S starostjo se funkcija pljuč naravno zmanjšuje, s tem pa tudi oskrba telesa s kisikom. Zato se telesna vzdržljivost poslabša. Normalne, s starostjo povezane spremembe običajno ne omejujejo običajnih vsakodnevnih dejavnosti, vendar so opazne, ko so pod stresom. Če se prehladijo tudi starejši ljudje, se zaradi okvarjenega delovanja pljuč pogosteje pojavijo zapleti, kot je pljučnica.
Patološko okvarjeno delovanje pljuč, na primer zaradi astme ali KOPB, lahko povzroči znatne izgube zmogljivosti. V primeru KOPB se to razširi na hudo zasoplost, tudi v mirovanju.
Tags.: tcm zobe nega kože
