Klinike - ambulantna in bolnišnična oskrba
Ingrid Müller je kemikinja in medicinska novinarka. Dvanajst let je bila glavna urednica .Od marca 2014 dela kot samostojna novinarka in avtorica za Focus Gesundheit, zdravstveni portal ellviva.de, založbo Living crossmedia in zdravstveni kanal rtv.de.
Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.Zdravstvena oskrba bolnikov v Nemčiji je razdeljena na tri glavna področja: primarna oskrba (ambulantno zdravljenje pri bolnikih, ki opravljajo zdravljenje), akutna oskrba (bolnišnična oskrba v bolnišnicah) in rehabilitacija.
Zdravstvena oskrba
Običajno zdravniki in specialisti splošne medicine v svojih ambulantah skrbijo za paciente ambulantno. V nekaterih primerih pa lahko bolnišnice, ki izpolnjujejo določene standarde, ponujajo tudi ambulantne storitve.
Leta 2012 je bilo s tako imenovanim Zakonom o dobavni strukturi GKV uvedeno sektorsko povezovalno področje oskrbe-ambulantna specializirana zdravstvena oskrba. Cilj je zdraviti bolezni, ki jih je težko zdraviti in ki zahtevajo posebne kvalifikacije lečečih zdravnikov, posebno opremo ali sodelovanje različnih disciplin, pod eno streho. To velja predvsem za zdravljenje onkoloških in revmatoloških bolezni, hudih oblik nekaterih drugih bolezni s posebnimi poteki bolezni ali redkih bolezni. Primeri takšnih kliničnih slik so rak, HIV / AIDS ali pljučna bolezen cistična fibroza. Kemoterapijo za raka lahko na primer izvajamo ambulantno v kliniki, lahko pa tudi v specializirani ordinaciji. Enako velja na primer za dializo pri kronični odpovedi ledvic. Bolniki, ki jih specialist zdravi ambulantno, pridejo v ambulanto in jo zapustijo isti dan.
Določeni pregledi in posegi se lahko izvajajo tudi ambulantno v klinikah, na primer srčni kateter ali operacija katarakte. Ambulantna terapija zahteva, da ima upravljavec bolnišnice dovoljenje pristojnega državnega organa.
Bolnišnice, ki so ustrezno opremljene, imajo tudi pravico opravljati ambulantne storitve v okviru integrirane oskrbe. Tu so bolniki kakovostno zagotovljeni in oskrbljeni v interdisciplinarnih mrežnih strukturah. Zdravniki, specialisti različnih disciplin, bolnišnic, preventivnih in rehabilitacijskih klinik ter drugi ponudniki storitev sodelujejo in si izmenjujejo znanje in informacije.
Nekatere klinike lahko izvajajo tudi ambulantno zdravljenje kot del strukturiranih programov zdravljenja kronično bolnih ljudi (zdravstveni programi, programi obvladovanja bolezni = DMP). Takšni DMP obstajajo na primer pri sladkorni bolezni, srčnem popuščanju in raku. V strukturno šibkih podeželskih regijah s pomanjkanjem stalnih zdravnikov lahko bolnišnice podpirajo tudi ambulantno oskrbo.
Vse bolnišnice, pogodbeni zdravniki in zdravstveni centri, odobreni za ambulantno zdravljenje, lahko zaračunajo storitve. Izbrane ambulante s ponudbo ambulantne oskrbe so načeloma na voljo vsem zavarovancem. Za bolnike ambulantna oskrba v bolnišnici pomeni, da ni treba iti sem in tja med bolnišničnimi bivanji, ki so morda potrebna, in rednimi obiski pri specialistu, zdravljenje pa je usklajeno iz enega vira.
Bolnišnična oskrba
Nekatere bolezni so tako hude ali dolgotrajne, da zahtevajo večdnevno zdravniško opazovanje, zdravstveno nego ali obsežno zdravljenje. Te storitve lahko izvajajo le ustanove z ustreznimi specialisti in ustreznimi medicinskimi aparati in napravami. Potem je potrebno bolnišnično bivanje v bolnišnici. V nemškem zdravstvenem sistemu naj bi klinike zagotavljale visoko kakovostno bolnišnično oskrbo na vseh področjih. Preventivne in rehabilitacijske ustanove poleg splošnih bolnišnic ponujajo tudi bolnišnično nastanitev s prehrano in prenočišči.
Tags.: revija prva pomoč nega stopal
