Okužba z brisom

Tanja Unterberger je na Dunaju študirala novinarstvo in komunikologijo. Leta 2015 je začela z delom kot medicinska urednica vju v Avstriji. Novinar ima poleg pisanja specializiranih besedil, revijskih člankov in novic tudi izkušnje s podkastingom in video produkcijo.

Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Okužba z brisom ali kontaktna okužba z virusi, bakterijami, glivami ali paraziti se pojavi posredno prek kontaminiranih predmetov ali neposredno od osebe do osebe (s stikom s telesom). Pogoste nalezljive bolezni, ki so posledica tega, so okužbe prebavil ali gripa. Tukaj preberite, kako natančno se širijo patogeni in kako se lahko zaščitite pred njimi!

Kode ICD za to bolezen: Kode ICD so mednarodno priznane kode za medicinske diagnoze. Najdemo jih na primer v zdravniških pismih ali potrdilih o nezmožnosti za delo. B30H10B25A01L01B07B86A74B35B95B15B00A08

Kratek pregled

• Opis: Okužba z mikrobi v stiku z drugimi ljudmi ali kontaminiranimi predmeti.
• Poti prenosa: Medtem ko se okužba z brisom (tudi posredna okužba s stikom) pojavi posredno prek predmetov (npr. Kljukic na vratih, tipkovnic, straniščnih školjk, hrane), se mikrobi širijo neposredno od osebe do osebe (npr. Preko rok) z neposredno okužbo.
• Bolezni: Tipične bolezni, ki so posledica neposrednega stika ali okužbe z brisom, vključujejo gripo, okužbe prebavil, šigelozo (grižo), kolero, tifus in otroško paralizo.
• Preprečevanje: Redno si umivajte roke, temeljito očistite kuhinjske pripomočke, ne dotikajte se obraza z neopranimi rokami, krepite imunski sistem, cepljenja

Kaj je okužba z brisom?

V primeru glivične okužbe ali kontaktne okužbe se človek okuži s patogeni bodisi posredno prek kontaminiranih predmetov bodisi neposredno od nalezljive osebe.

Patogeni so običajno bakterije in virusi, ki jih najdemo v telesnih izločkih, ki vsebujejo patogene, kot so slina, gnoj, urin ali blato. Toda glive (zlasti plesni) ali paraziti (npr. Trakulje in pršice) se širijo z okužbo in razmazom.

Kako se prenašajo patogeni?

Osnova okužbe z brisom ali neposredne kontaktne okužbe je stik s površinami, na katerih so patogeni. To so lahko na primer predmeti, lahko pa tudi koža drugih in nalezljivih ljudi. V skladu s tem je treba razlikovati med dvema oblikama prenosa:

Okužba z neposrednim stikom (od osebe do osebe)

Okužba z neposrednim stikom se pojavi z neposrednim fizičnim stikom od osebe do osebe. To se na primer zgodi, ko okužena ali bolna oseba kihne v roko in se patogeni lepijo na površino roke. Če potem ta oseba stisne roko nekoga drugega, mu prenese klice. Če se ta oseba nato dotakne ust, nosu ali oči, patogeni vstopijo v telo preko sluznice.

Okužba z brisom (preko površin / predmetov)

Z okužbo z brisom, znano tudi kot posredna kontaktna okužba, se mikrobi širijo po "kontaminiranih", torej kontaminiranih predmetih. Patogeni prehajajo z enega kraja na drugega z več dotiki. Zato ni nujno, da je prisoten nosilec klic (nosilec kalčkov), da bi okužili druge ljudi.

Primer: nalezljiva oseba se sam kašlja in z njo se mu v roki razmnožijo. Nato uporabi kljuke na vratih, na površino katerih se držijo patogeni. Če se druga oseba dotakne te onesnažene površine, mikrobi pridejo na kožo. Tam končno prodrejo v organizem zaradi majhnih kožnih poškodb ali ko se dotaknejo sluznice oči, nosu ali ust.

Fekalno-oralni prenos

Okužbe z brisom pogosto povzročajo klice, ki se izločajo v blatu. Najmanjši sledovi nalezljivih iztrebkov se na druge ljudi prenašajo preko površin (npr. WC školjke, okovja) in rok. Zdravniki govorijo tudi o tako imenovanih fekalno-oralnih okužbah ("od blata do ust"). Na ta način se širijo zlasti noro- in rotavirusi. Včasih povzročajo prebavne težave, kot so slabost, driska in bruhanje.

Več primerov okužb z brisom

Tipični primeri virov okužbe v vsakdanjem življenju so predvsem kljuke na vratih, ograje, računalniške tipkovnice, pametni telefoni ali tipkovnice na bankomatih ali v dvigalih. Ti predmeti običajno vsebujejo veliko število mikrobov, ki zlahka prehajajo skozi roke do drugih ljudi ali predmetov. Kontaminirana hrana in kuhinjski pripomočki predstavljajo tudi tveganje, da se na njih naselijo mikrobi.

Ljudje se včasih okužijo z živalmi z okužbo z brisom, na primer, ko žival pobožajo in se nato dotaknejo obraza. Klice se lahko širijo tudi skozi otroške igrače ali revije v čakalnicah v bolnišnicah ali zdravniških ordinacijah.

Na splošno se ljudje, ki tesno živijo z drugimi ljudmi (npr. V družini), okužijo z brisom ali kontaktno okužbo. Za to so bolj dovzetni ljudje, ki so v tesnem stiku z drugimi ljudmi, na primer v vrtcih, šolah ali bolnišnicah.

Kako dolgo mikrobi preživijo na površini?

Da bi se patogeni sploh lahko razširili z okužbo z brisom, morajo biti sposobni preživeti v okolju dlje časa. Virusi, bakterije in glive preživijo na površinah različno dolgo. Medtem ko so nekateri patogeni komaj nalezljivi že po nekaj minutah ali urah, drugi vztrajajo od nekaj dni do mesecev. Na primer, preživite na suhih, neživih površinah:

• Adenovirusi 1 teden do 3 mesece
• Norovirusi do 7 dni
• Rinovirusi do 1 tedna
• Rotavirus do 8 tednov
• Sars-CoV-2 približno 4 dni (dlje, če so pogoji optimalni)
• Salmonela do 4 leta
• Escherichia coli med 1,5 ure in 16 mesecev
• Streptokoki do 6,5 mesecev
• Stafilokoki 7 dni do 7 mesecev
• Candida albicans do 4 mesece

Kako dolgo preživi patogen, je med drugim odvisno od temperature okolice, površine (npr. Stekla, lesa, jekla, plastike) in vlažnosti. Virusi, na primer, običajno raje, da so hladnejši. Odvisno od vrste bakterije preživijo v toplejših in hladnejših temperaturah. Lahko se tudi spravite v nekakšno stanje spanja (vzpone) in tako vztrajate desetletja.

Katere bolezni se prenašajo z okužbo z brisom?

Običajno se prebavni patogeni širijo (tudi) s kontaktom in okužbo z brisom. Sem spadajo na primer virusne okužbe z noro-, rota- in adenovirusi. Med bakterijami Shigella, Campylobacter ali Salmonella povzročajo simptome, kot so slabost, bruhanje in driska. Večinoma se prenaša fekalno-oralno, torej preko najmanjšega nalezljivega ostanka blata.

Pretisni omoti (herpes) se lahko prenašajo tudi s kontaktno okužbo ali okužbo z brisom. Če na primer poljubite osebo z mehurčkom povišane telesne temperature ali delite jedi, ste lahko okuženi z izločki iz pretisnega omota, ki vsebuje patogene.

Enako velja za različne vrste konjunktivitisa (konjunktivitis). Okužba se zgodi tukaj, ko se zadevna oseba dotakne očesa. Na roko pride infekcijski izloček, s katerim prenaša klice naprej.

Bakterije, kot so streptokoki in stafilokoki, se redkeje prenašajo na druge ljudi skozi gnojne rane. Obstajajo tudi nekatere druge nalezljive bolezni, ki se širijo z okužbo z brisom. Tipične virusne bolezni so na primer:

• Bradavice (preko HPV, preko kontakta in okužbe z brisom tudi z enega dela telesa na drugega = samodejna inokulacija)
• Citomegalija (okužba s CMV)
• Hepatitis A (zlasti okužba s fekalno-oralnim brisom, z onesnaženo vodo in hrano)
• Polio (otroška paraliza, večinoma fekalno-oralna okužba)

Zaenkrat še ni izključeno, da se lahko Covid-19 prenaša tudi z okužbo z brisom.

Bolezni, ki se širijo z okužbo z bakterijo, med drugim že omenjene, med drugim:

• tifus
• Paratifus
• Impetigo contagiosa (lišaji, zlasti pri otrocih)
• Tetanus (rane, ki jih povzročijo tujki, okuženi s spori tetanusa, kot so nohti, drobci lesa ali podobno, ali onesnaženi s tlemi, ki vsebujejo spore)
• Nekatere vrste klamidije (zlasti tiste, ki vplivajo na oko)

Glivične kožne bolezni, kot so glivice na nogah ali glivicah na nohtih, in paraziti, ki povzročajo kožne motnje, na primer krasta, se na primer širijo tudi s kontaktom in razmazom.

Kako lahko preprečite okužbo z brisom?

Za učinkovito preprečitev okužbe z brisom lahko naredite nekaj stvari.

Skrbna higiena rok je najboljša in najučinkovitejša zaščita pred neposrednim stikom in okužbami z brisom. Najpomembnejše je, da si roke redno umivate z milom in vodo. To že znatno zmanjša obremenitev kalčkov na rokah. Bodite pozorni na posebno temeljito čiščenje:

• po odhodu v kopalnico ali menjavi otroških plenic.
• pred in po pripravi hrane.
• po izpihanju nosu.
• po kašljanju ali kihanju.
• po dotiku ali božanju živali.
• ko ste prišli domov.

Še posebej priporočljivo je, da si rok ne položite v obraz, če si ne morete umiti rok, na primer med nakupovanjem. To bo preprečilo vdor patogenov v telo skozi roke pri dotiku ust, nosu ali oči.

Higiena v kuhinji je pomembna tudi za preprečevanje okužbe z mikrobi. Kvarljiva živila, kot so perutninsko meso ali surova jajca, vedno hranite v hladilniku (pri največ + 6 stopinjah Celzija). Prav tako po uporabi skrbno očistite kuhinjske pripomočke, kot so deske za rezanje ali noži.

Močan imunski sistem pomaga pri zgodnjem boju proti patogenom. Priporočljivo je, da uživate uravnoteženo prehrano, redno telovadite, se izogibate stresu in vzdržujete socialne stike. V našem članku "Krepitev imunskega sistema" boste našli dodatne koristne nasvete, kako okrepiti lastno obrambo telesa.

Cepljenja ne preprečujejo okužbe z brisom, ampak zagotavljajo zanesljivo zaščito pred nalezljivimi boleznimi, ki se na ta način širijo (npr. Gripa, hepatitis A, HPV). Cepivo uči vaše telo, da v zgodnji fazi prepozna patogene in se bori proti izbruhu bolezni.

Zlasti v zdravstvenih ustanovah je smiselno nositi rokavice in zaščitna oblačila, da se ne okužite z nalezljivimi bolniki.

Tags.:  alkohol bolnišnica porod med nosečnostjo