Diencephalon

Eva Rudolf-Müller je samostojna pisateljica v medicinski ekipi Študirala je humano medicino in časopisne vede ter večkrat delala na obeh področjih - kot zdravnica na kliniki, kot recenzentka in kot medicinska novinarka v različnih strokovnih revijah. Trenutno dela v spletnem novinarstvu, kjer je vsem na voljo široka paleta zdravil.

Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Diencephalon, ki leži med velikim in srednjim možganom. Izpolnjuje izredno raznolike in pomembne naloge: je del možganskega debla, diencefalona, ​​deluje kot »prehod do zavesti«, pomemben je za endokrini in vegetativni nadzor, vpliva na ritem spanja-budnosti in še veliko več. Preberite vse, kar morate vedeti o diencefalonu: delovanje, delitev, motnje!

Kaj je diencephalon?

Diencefalon nastane v embrionalnem razvoju zaradi manjše širitve mehurčka sprednjega dela možganov nevronske cevi. Vdolbina, ki obdaja diencefalični mehurček, tvori nato diencefalni del 3. prekata, ki ga obdaja; odebeljene stranske stene postanejo talamus (vidni hrib, ker je povezan s centralno vidno potjo) in pallidum jedra leče (spada v bazalne ganglije).

Diencephalon je razdeljen na pet področij:

Thalamus

Talamus je ganglijska masa, ki predstavlja dejanska vrata do zavesti. Več o tem odseku diencefalona lahko preberete v članku Talamus.

Hipotalamus

Pod talamusom je hipotalamus. Več o njem lahko izveste v članku Hipotalamus.

Epitalamus

Epitalamus leži na zadnji strani diencefalona in nad talamusom. Sestavljen je med drugim iz epifize (epifize) in habenul (epifiznih stebel), ki povezujejo epifizo s talamusom.

Drugo področje epitalamusa vsebuje številna jedra, od katerih sedem jeder na obeh straneh sprejema aferente iz mrežnice (očesne mrežnice).

Subtalamus

Subtalamus je sestavljen predvsem iz subtalamičnega jedra in palliduma - dveh bazalnih ganglij, ki pripadata ekstrapiramidnemu motoričnemu sistemu.

Metatalamus

Metatalamus sestavljata dve kolenski konici (corpus geniculatum mediale et laterale).

Kakšna je funkcija diencefalona?

Diencephalon opravlja različne naloge na različnih področjih:

Talamus je zbirno mesto za vse čutne vtise, razen za vonj, ki se tu preklopijo na pot do možganske skorje. Odloča, kateri čutni vtisi iz okolja in organizma naj prodrejo v zavest.

Nadzor endokrinih funkcij in proizvodnja nevrohormonov poteka v hipotalamusu. Na tem območju diencefalona je urejeno dihanje, krvni obtok, presnova, vnos hrane in tekočine, telesna temperatura, spolno vedenje in cikel spanja-budnosti. Vsa čustva, povezana s temi različnimi funkcijami, so zasidrana tudi na tem področju diencefalona.

Epifiza kot del epitalamusa v zadnjem delu diencefalona proizvaja tkivni hormon melatonin. Produkcija je podvržena vsakodnevnemu ritmu in nadzoruje dnevno-nočni ritem ter tudi sezonski ritem. Jedra v habenuli so stikalne postaje za vohalni sistem, prek katerega so vohalni možgani povezani z možganskim deblom.

Jedro epitalamusa sprejema aferente iz očesne mrežnice (mrežnice). Zagotavlja, da se zenice refleksno zožijo, ko svetloba pade.

Subtalamus je v prvi vrsti odgovoren za nadzor bruto motoričnih sposobnosti. Subtalamično jedro je povezano s pallidumom in od njega sprejema signale, ki zavirajo gibanje.

Nevroni, ki prihajajo iz hrbtnega kohlearnega jedra, tečejo skozi diamantno jamo do medialnega kolena, od tam pa poteka osrednja slušna pot do slušne skorje. Vsi vidni in slušni vtisi se preklopijo v obeh kolenih diencefalona na poti do vidne in slušne skorje. Naloga teh stikalnih jeder je zlasti spremeniti prehodnost pri vhodnih vzbujanjih tako, da se - s koncentrirano pozornostjo - nekateri čutni vtisi zaznajo močneje, drugi pa manj.

Kje je diencephalon?

Med dvema čelnima režnjema in dvema temporalnima režnjema velikega mozga in sprednjim robom mostu (pons) je spodnji del diencefalona, ​​ki leži na srednji jami. V sprednjem središču, med obema možganskima nogama in na dnu možganskega debla, sta dve polobli (corpus mamillare).

Epitalamus, zadnji del diencefalona, ​​leži neposredno na talamusu.

Kakšne težave lahko povzroči diencefalon?

Za diencefalno-avtonomno krizo so značilni atipični epileptični napadi, ki nastanejo zaradi bolezni hipotalamusa.

Gliomi (tumorji, ki izvirajo iz celičnega tkiva živčnega sistema) v diencefalonu povzročajo močno psihološko upočasnitev, splošno nezainteresiranost z zmanjšanjem afektov in povečano potrebo po spanju.

Poškodbe subtalamičnega jedra v subtalamusu vodijo v klinično sliko balizma. Zanj so značilni bliskoviti, spontani, drseči gibi okončin. Motnja se običajno pojavi le na eni strani, na nasprotni strani poškodbe (hemibalizem). Motnje požiranja in jezikovne motnje, kot so ponavljanje besed in fraz, nejasen govor, prav tako kažejo na motnjo na tem področju.

Električna stimulacija subtalamičnega jedra v subtalamusu se terapevtsko uporablja za lajšanje simptomov Parkinsonove bolezni.

Odpoved palliduma v talamusu v diencefalonu povzroči togost mišic in s tem zmanjšanje motoričnih sposobnosti. Bolezni, ki temeljijo na takšni motnji, so Parkinsonova bolezen, Littleova bolezen in Wilsonova bolezen.

Tags.:  Diagnoza nega kože organskih sistemov