Gravesova bolezen

Martina Feichter je študirala biologijo pri izbirni lekarni v Innsbrucku in se tudi potopila v svet zdravilnih rastlin. Od tam do drugih medicinskih tem, ki jo še vedno navdušujejo, ni bilo daleč. Izpopolnjevala se je kot novinarka na Axel Springer Academy v Hamburgu, od leta 2007 pa dela za - najprej kot urednica, od leta 2012 pa kot samostojna pisateljica.

Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Gravesova bolezen je poleg Hashimotovega tiroiditisa druga pomembna avtoimunska bolezen ščitnice: v obeh primerih specifična protitelesa sprožijo avtoimunske vnetne procese. Pri Gravesovi bolezni ti vodijo do prekomerno aktivne ščitnice (hipertiroidizem). Gravesova bolezen lahko prizadene tudi oči, spodnji del nog, roke in stopala. Vse, kar morate vedeti o Gravesovi bolezni, preberite tukaj.

Kode ICD za to bolezen: Kode ICD so mednarodno priznane kode za medicinske diagnoze. Najdemo jih na primer v zdravniških pismih ali potrdilih o nezmožnosti za delo. E05

Gravesova bolezen: vzrok

Gravesova bolezen prizadene predvsem ženske v starosti od 20 do 50 let. Bolezen je znana tudi kot Gravesova bolezen, Gravesova bolezen, imunogeni hipertiroidizem ali Gravesova imunohireopatija.

Pri Gravesovi bolezni telo proizvaja določene obrambne snovi (protitelesa), ki povečajo proizvodnjo ščitničnih hormonov - razvije se hipertiroidizem. Pri velikem številu bolnikov se razvije tudi vnetna bolezen očesnih vdolbinic (endokrina orbitopatija). Gravesova bolezen lahko prizadene tudi vezivno tkivo spodnjih nog, rok in stopal.

Basedowljeva bolezen se pojavi v družinah. V takšnih družinah pogosto opažamo tudi primere Hashimotovega tiroiditisa, zato se sumi, da so vzrok bolezni nekatere genetske spremembe. Ni pa mogoče predvideti, ali in kdaj bo izbruhnila Gravesova bolezen. Včasih izbruh sledi virusni okužbi ali hudi psihološki stiski. V drugih primerih pacienti razvijejo Gravesovo bolezen iz popolnega počutja.

Tako kot Hashimotov tiroiditis se tudi Gravesova bolezen pogosto pojavlja skupaj z drugimi avtoimunskimi boleznimi, kot je Addisonova bolezen (premalo nadledvične žleze), sladkorna bolezen tipa 1 ali intoleranca za gluten (celiakija, lokalna smreka).

Gravesova bolezen: simptomi

Trije glavni simptomi Gravesove bolezni so:

Povečanje ščitnice ("golša", golša)
Izboklina zrkla (eksoftalmos)
Srčno bitje (tahikardija)

Ti trije simptomi skupaj so znani tudi kot "Merseburški trias".

Poleg štrlečih zrkel se lahko v očesnem predelu pojavijo tudi druge spremembe, na primer otekanje vek in konjunktivitis. Zdravniki nato govorijo o endokrini orbitopatiji. Možne so tudi suhe oči s fotofobijo, povečane solze, pritisk in / ali občutki tujka. V hudih primerih se lahko pojavi tudi poslabšanje vida in dvojni vid.

Drugi simptomi pretirano aktivne ščitnice pri Gravesovi bolezni vključujejo izgubo telesne mase, motnje spanja, preobčutljivost na toploto, znojenje, povišan krvni tlak, izpadanje las, pogosto gibanje črevesja, menstrualne motnje in neplodnost pri ženskah, mišično oslabelost, notranji nemir, razdražljivost, tesnobo in slaba koncentracija.

Manj pogosto se pri bolnikih z Gravesovo boleznijo pojavijo otekline v predelu spodnjih nog (predtibialni miksedem), rok in stopal (akropahija).

Gravesova bolezen: diagnoza

Zdravnik najprej opravi podroben pogovor z bolnikom, da zbere anamnezo (anamnezo). Sledi fizični pregled z merjenjem krvnega tlaka ter oceno oči, spodnjih nog in rok.

Za postavitev diagnoze je pomemben tudi krvni test: merijo se ravni ščitničnih hormonov T3 in T4 v krvi ter hormona hipofize TSH (spodbuja nastajanje hormonov v ščitnici). Poleg tega se v vzorcu krvi pregledajo protitelesa, značilna za Gravesovo bolezen.

V okviru diagnoze Gravesove bolezni se z ultrazvokom pregleda tudi ščitnica.

Gravesova bolezen: terapija

Bolniki z Gravesovo boleznijo sprva prejemajo tako imenovana zdravila proti ščitnici, to so zdravila, ki za približno eno leto zavirajo proizvodnjo hormonov v ščitnici (na primer tiamazol ali karbimazol). Na začetku so zaviralci beta dani tudi za lajšanje simptomov hipertiroidizma (na primer dirkanje srca).

Pri približno polovici bolnikov se bolezen pozdravi po približno enem letu dajanja zdravil za ščitnico, tako da nadaljnja zdravila niso potrebna.

Če pa hipertiroidizem po 1 do 1,5 letih uporabe zdravil proti ščitnici še vedno traja ali če se po začetnem izboljšanju ponovno vname, je treba delovanje ščitnice trajno izklopiti. To se naredi bodisi z radioterapijo z jodom bodisi s kirurško odstranitvijo ščitnice (celotnega organa ali njegovih delov). Bolniki morajo nato vse življenje jemati manjkajoče ščitnične hormone v obliki tablet. Vendar je to povezano z manj zapleti in stranskimi učinki, kot bi bilo pri dolgotrajni ali trajni uporabi zdravil proti ščitnici.

Pred operacijo je treba z zdravili normalizirati delovanje ščitnice, sicer lahko pride do tirotoksične krize (tirotoksikoza). Ta življenjsko nevarna klinična slika lahko med drugim privede do visoke temperature, palpitacij, bruhanja in driske, mišične oslabelosti, nemira, oslabljene zavesti in zaspanosti do kome in okvare krvnega obtoka ter funkcionalne šibkosti nadledvičnih žlez.

Zdravljenje očesnih simptomov

Kortizon se lahko daje za Gravesovo bolezen z endokrino orbitopatijo. Pomaga proti štrlenju zrkla in hudemu otekanju okoli oči. V blagih do zmernih primerih se pogosto daje tudi selen. Suhe oči lahko zdravimo z vlažilnimi kapljicami za oči, mazili ali geli.

Gravesova bolezen: prognoza

Gravesova bolezen se pri približno 50 odstotkih bolnikov sama pozdravi. Kljub temu je potrebno pravočasno zdravljenje z zdravili proti ščitnici. Tudi po uspešni terapiji se lahko bolezen znova vname. Nato je treba delovanje ščitnice za vedno izklopiti.

Strašen zaplet hipertiroidizma zaradi Gravesove bolezni ali druge bolezni je tirotoksična kriza. Smrtnost tukaj znaša 20 do 30 odstotkov.

Tags.: prva pomoč zastrupljene rastline iz krastače menopavza