Analni prolaps

Fabian Dupont je samostojni pisatelj na medicinskem oddelku Specialistka za humano medicino je med drugim že delala za znanstveno delo v Belgiji, Španiji, Ruandi, ZDA, Veliki Britaniji, Južni Afriki, Novi Zelandiji in Švici. V središču njegove doktorske disertacije je bila tropska nevrologija, njegovo posebno zanimanje pa je mednarodno javno zdravje in razumljivo posredovanje medicinskih dejstev.

Več o strokovnjakihja Vse vsebine preverjajo medicinski novinarji.

Z analnim prolapsom analni kanal pade iz anusa. Pogosto se v okviru analnega prolapsa pojavi neželena izguba blata (inkontinenca). Še posebej so prizadeti starejši ljudje, zlasti ženske. Če izpadejo drugi deli črevesja, govorimo o rektalnem prolapsu (rektalnem prolapsu). Več o analnem prolapsu lahko izveste tukaj.

Kode ICD za to bolezen: Kode ICD so mednarodno priznane kode za medicinske diagnoze. Najdemo jih na primer v zdravniških pismih ali potrdilih o nezmožnosti za delo. K62

Analni prolaps: opis

Analni prolaps običajno poteka v fazah. Sprva je pri močnem pritisku na stranišče le en izpad analnega kanala. Po odvajanju črevesja se analni kanal odstrani. Nadalje bo kašelj ali dvigovanje težkih delov povzročilo incident v anusu.

Če analnega prolapsa ne zdravimo, bo analni kanal čez nekaj časa neprekinjeno visel. Bolezen lahko napreduje tudi naprej, tako da iz anusa ne štrli le analni kanal, ampak celo deli danke in danke. Nato govorimo o tako imenovanem rektalnem prolapsu ali rektalnem prolapsu.

Z medicinskega vidika je to vizualna diagnoza: če se je iz anusa pojavilo le nekaj kožnih gub, gre za analni prolaps. Če pa je mogoče videti več in je celotno otekanje sluznice padlo, gre za izpad rektuma. V zadnjem primeru se anus praviloma ne more več zapreti in iztrebljanja ni več mogoče nadzorovati.

Prej ko se analni prolaps odkrije in zdravi, večje so možnosti za ozdravitev in manjša so možna tveganja. Analni prolaps je le redko smrtno nevaren, vendar pogosto močno omejuje kakovost življenja.

Medtem ko se analni prolaps lahko pojavi v kateri koli starosti, je pogostejši pri starejših. Običajno so odgovorne šibke mišice medeničnega dna. Toda analni prolaps je lahko tudi znak drugih bolezni. V vsakem primeru mora analni prolaps zdraviti zdravnik, saj se ne zaceli sam.

Simptomi analnega prolapsa

Analni prolaps se po svojih simptomih razlikuje od drugih bolezni anusa. Praviloma ni bolečine ali pa je le rahla. Nasprotno pa so hemoroidi ali analne razpoke pogosto bolj boleče. Zato je intenzivnost bolečine pogosto pomembna značilnost pri posvetovanju s pacientom. Bolniki se pogosteje pritožujejo zaradi velike mase na anusu in inkontinence ter včasih srbenja.

Resnost inkontinence je odvisna od obsega prolapsa. Pri analnem prolapsu običajno ni tako izrazit kot pri rektalnem prolapsu. Poleg tega izpostavljena črevesna sluznica nenehno proizvaja tekočino, tako da imajo bolniki poleg inkontinence občutek, da so nenehno vlažni. Lahko pride tudi do krvavitve sluznice.

Dlje ko bolnik čaka na dokončno terapijo, hujši so simptomi. Pri opisovanju simptomov je pomembno tudi, ali se analni prolaps spontano umakne ali pa ga je mogoče s prstom potisniti nazaj v anus. To kaže na resnost analnega prolapsa in igra vlogo pri odločitvi o terapiji.

Analni prolaps: vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki za analni prolaps so zelo različni. Šibke mišice medeničnega dna igrajo pomembno vlogo. To je torej pomembno izhodišče pri terapiji in po njej.

Čeprav se lahko analni prolaps pojavi v kateri koli starosti, so pogosteje prizadeti starejši ljudje. Pri odraslih je več kot osem od desetih bolnikov žensk. Analni prolaps je pri otrocih manj pogost, vendar je tveganje enako pri dečkih in deklicah. Če so prizadeti otroci, se analni prolaps običajno pojavi pred tretjim letom starosti, običajno celo v prvem letu otrokovega življenja. Pri otrocih je pogosto vzrok druga bolezen, na primer cistična fibroza.

Pri odraslih je pogosto vzrok splošnega povešanja medeničnega dna, tako da lahko štrlijo tudi drugi organi, na primer maternica ali mehur. Na primer, porodni proces lahko poškoduje medenično dno in tako poveča tveganje za analni prolaps v starosti.

Nekateri dejavniki povečujejo verjetnost analnega prolapsa. Visok pritisk pri iztrebljanju in dolgotrajno zaprtje lahko povzročita prolaps rektuma. V večini primerov so mišice medeničnega dna prešibke, da preprečijo izpadanje črevesja. Tveganje povečajo tudi naslednji dejavniki:

  • Nevrološke poškodbe živcev v medenici
  • Poškodbe mišice zapiralke
  • Ginekološki posegi
  • Prirojene malformacije
  • Vnetje
  • Tumorske bolezni

Druge bolezni lahko povzročijo tudi analni prolaps. Pred vsakim kirurškim posegom je treba skrbno pregledati celotno rektum, da se izključijo druge bolezni, ki so lahko povzročile analni prolaps ali ki jih je treba upoštevati med operacijo. Razjede ali tumorji ter polipi imajo lahko pomembno vlogo pri njihovem razvoju in pri kirurškem posegu.

Analni prolaps: pregledi in diagnoza

Za klinično izkušenega zdravnika je analni prolaps vizualna diagnoza. Analni prolaps lahko ločimo od rektalnega prolapsa, če ga le pogledamo in začutimo. Ultrazvočni pregledi in refleksije lahko potrdijo sum in pomagajo bolje oceniti obseg. Odsev spodnjega dela črevesja se uporablja zlasti za pojasnitev možnosti zdravljenja.

Če inkontinence in stopnje analnega prolapsa ni mogoče oceniti, lahko naredimo tako imenovani defekogram. V tem primeru se blato izloči z rentgensko fluoroskopijo. Ta pregled, ki je za pacienta zelo neprijeten, ni pravilo in se uporablja le za posebna vprašanja.

Nadaljnji krvni testi in preiskave lahko zagotovijo informacije o drugem zdravstvenem stanju pacienta in tako igrajo vlogo pri oceni tveganja za operacijo.

Analni prolaps: zdravljenje

Zdravljenje analnega prolapsa je običajno kirurško. Kirurgija se lahko odpravi le v redkih izjemah. Operacija pri otrocih običajno ni potrebna. Dosledno zdravljenje osnovne bolezni (na primer cistične fibroze) je običajno najboljša terapija za analni prolaps.

Za operacijske dvorane obstaja veliko različnih postopkov in tehnik. Da bi lahko izbrali najprimernejšo tehniko za posameznega bolnika, je treba prizadeto osebo z vsemi njenimi boleznimi in težavami obravnavati celostno. V osnovi obstajata dve različni kirurški metodi: zdravnik postopek izvede bodisi skozi trebušno votlino bodisi iz anusa:

  • Intervencije v trebušni votlini se izvajajo z rezom na trebuhu (laparotomija) ali z laparoskopijo (laparoskopija). Zdravnik fiksira danko tako, da se ne more več spustiti. Črevo zašije na ravni križnice (rektopeksija), pri čemer črevo v nekaterih primerih drži v želenem položaju. Včasih mora kirurg odstraniti določen del debelega črevesa (sigmoidna resekcija), da ga zategne.
  • Pri operaciji iz anusa zdravnik odstrani nastalo črevo. Pri tem potisne oba konca črevesja nazaj in ju spet zašije.

Na splošno je tveganje za ponovni analni prolaps manjše s posegom v trebušno votlino, vendar obstaja večje tveganje za zaplete med operacijo ali po njej.

Če kirurg ne odpre trebušne stene, ampak operira samo anus, je tveganje za operacijo za pacienta manjše. Vendar pa so tudi dolgoročne možnosti za uspeh manjše. Odvisno od bolnikove konstitucije je treba pretehtati prednosti in slabosti različnih posegov.

Po operaciji mora bolnik vzeti zdravila in določene prehranske načrte, da bo blato ostalo mehko in da v spodnjem delu trebuha ni visokih pritiskov. Za preprečevanje okužb je pogosto potrebno jemati antibiotike.

Potek bolezni in prognoza

Analni prolaps je le v redkih primerih smrtno nevaren. Črevo je običajno mogoče potisniti nazaj in ni stiskanja. Če se to zgodi, je v redkih primerih nujna operacija, da preprečimo odmiranje odseka črevesja.

V vseh drugih primerih ni nujne situacije in bolnik se lahko predstavi kirurški ambulanti in po obsežnem posvetovanju s kirurgom izbere najboljši poseg zanj.

Predvsem pri mlajših bolnikih se vedno pogosteje odloča za operacijo trebušne stene, pri starejših pa je tveganje za tako hudo operacijo običajno preveliko. Po uspešnem posegu se analni prolaps običajno razreši. Bolniki bi morali biti zdaj pozorni na uravnoteženo prehrano, v zgodnji fazi preprečiti morebitno zaprtje in z vadbo okrepiti medenično dno. Nekatere klinike ponujajo posebne tečaje za učenje vaj za krepitev mišic medeničnega dna.

Tags.:  bolnišnica fitnes alkohol 

Zanimivi Članki

add